Objave v kategoriji 'POEZIJA'

Trolu

Dodaj komentar 8.02.2018 califerae

Kot pes se mi motaš med nogami
s tisočerimi obrazi,
ves obglodan in krvav
te brcam proč.

Ti kar lajaj,
ti kar bevskaj…

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Sel

Dodaj komentar 30.01.2018 califerae

Sem potujoči sel
s korakom dan na dan,
sen je moj glasnik
še meni je neznan.

Nekoč sva se že srečala
kot včeraj je bilo,
kot eno sva prepevala
bilo je dražesno.

So se poti razšle
zaprlo se nebo,
ptice so utihnile
postalo je hladno.

Moje pesmi, moje sanje
naj se slišijo,
in ko konča se moja pot
me v vetru nosijo.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

PRIKOVAN

Dodaj komentar 25.01.2018 califerae

Nebo sameva

Tišina ne more v vesolje,
na tleh se vrtinči
v usedlino.

Bobni,
neznosni hrup bolečine,
prikovan na zemljo.

Misel s spominom vred,
tava v zablodelo
besedo,

tako samotno odzvanja
da bi pesem postala.

Prehudo je
zakoreninila v tla,
da vzklita na novo
sili kvišku.

S krikom poskuša,
ki se z odjekom
izgubi

v

vse

mir.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Recept

Dodaj komentar 24.01.2018 califerae

Zaklal sem banano
ji auslezval olup,
na kose narezal
prelil čez sirup.

Obglavil solato
na peresa scefral,
z oljem in kisom
si kosilo zasral.

S kladivom železnim
trl orehe,
se kresnil v prst
preklinjal pregrehe.

Zrezek potolkel
na ponvi scvrčal,
z užitkom pojedel
da je želodec zaspal.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Parada

Dodaj komentar 20.01.2018 califerae

Priprave so stekle
na smešno parado,
oguljene frače, kurci smrdljivi
zbirajo se na sosedovi njivi.

V barve odete, stare device
Adami voljni in ketn kurbirji,
razkazujejo vse, kar pokazati znajo
migajo, guncajo, malo za vajo.

Dolga je vrsta, pohotnih ljudi
počasi v koloni, se jim nič ne mudi,
ob poti zijala, in fotografi
oči so na pecljih, kot paparazi.

Ko sprevod izgine nekam v neznano
moralisti, puristi, pridrvijo na plano,
jezikajo, gofljajo, da kar se kadi
z mehkimi curami, dol jim visi.

Tale pesem, je na hitro nastala
medtem ko pišem, mi kar dobro stoji,
bolečina je huda in muke neznosne
v akcijo grem, ne bo dolgo čakala.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Idrija- Blogerska disertacija

Dodaj komentar 18.01.2018 califerae

Blog je mrtev,
naj živi blog.

Letos je deset let, odkar imam blog na tem portalu. Kaj vse sem v tem obdobju napisal in kaj vse doživel,
je nemogoče strniti v par besed. Bom pa poskušal orisati na kratko, zakaj ga pišem.

Začel sem kot pesnik, kar še vedno prakticiram. Pišem pesmi, ki so osebna izpoved, nezavedna reakcija na dogajanja,
razmišljanja o obstoju in življenju in še kaj. Eno pesniško zbirko sem izdal leta 2009, od takrat naprej pa se je spet
nabralo materijala, ampak- nimam niti več pregleda nad tem kar je nastalo. Če bi hotel vse pregledati in zložiti v neko
celoto, bi potreboval kar nekaj mesecev- te energije pa nimam.
Sem me je potegnil Literarni natečaj ki je takrat potekal, na koncu vsakega leta pa je nastala Blogozija- knjiga
kjer so bila objavljena dela blogerjev. To je bila edinstvena izdaja, ki je ni podobne in škoda je, da tega ni več.

No, hkrati s pesnjenjem sem se začel spraševati Kakšen smisel ima poezija in razmišljanja objavljal v Idriji.
Na nek način je to zdravljenje od odvisnosti od pisanja, samo tega ni nihče resno jemal, razen mene.
No- nima veze- s temi zgodbami in štorijami s Primarijem, sem držal ogledalo sebi in svojemu ustvarjanju,
pa tudi marsikakšnemu blogerju tu na tem portalu, ki je zdravil v virtuali svoje frustracije.

Vse kar je meni pomembno je to, da bloger piše svoja razmišljanja, ne glede na temo. To mi je zanimivo,
to me napolnjuje in v tem vidim smisel. Pomembna mi je ustvarjalnost, kreativnost in ne nazadnje tudi humor.

Kristus, kako ga pogrešam- humor. Z lučjo ga lahko iščem po celem blogovju, pa je včasih vse kar najdem
neko kopipejstanje facebook prežvečanin. V čem je smisel sicer ne vem- ma lej- živimo v svobodni državi
in vsak lahko piše kar mu je volja.

Zame je blog komunikacija in ne modrovanje in podučevanje, kako bi morali živeti in kaj je dobro in kaj ne- za nas blogerje.

Ne maram Revizionistov zgodovine dogodkov med 2.sv.vojno. Zgodovina se je enkrat zgodila- ponovitev in repriz ni.

Drugače pa na splošno opažam, da je Blog kot oblika virtualne komunikacije v zatonu, tu na MMC, je še najbolj živ.
Je vsaj brez reklam- no tistih direktnih.

Kakšna je moja blogerska prihodnost ne vem, dokler imam svoje bralce bom vztrajal, ker čutim neko odgovornost
do svoje publike.

Dr. Kobilica-poet

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Praznina

Dodaj komentar 17.01.2018 califerae

Svoboden sem,
da če nočem,
nič ne napišem.

Čakam samo še
da me čas
prižene do kraja.

In da
odmevam.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Pesem x4z7ru8vet

Dodaj komentar 14.01.2018 califerae

Hudo se počutim
ko pišem pesmi,
in se razdajam
iz dneva v dan.

Vrelec ki vre
neprestane izlive,
ogenj ki žge
prag bolečine.

Podobe iz sanj
svobode zidovi,
ječe oblakov
pot do korakov

Obrazi kot zgodbe
hrepeneči dotiki,
smisel poti
v agoniji strasti.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Dezertacija

Dodaj komentar 13.01.2018 califerae

Ne bom se več bojeval,
v vaših izgubljenih vojnah!

Kosti hočejo imeti mir
ker ležijo v sveti zemlji.

Krivic ne poravnaš tako
da ustvarjaš nove.

Mir je samo premirje
pred naslednjo bitko.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Zombi

Dodaj komentar 9.01.2018 califerae

Ljubezen je ko slepa kura
tudi zrna ne zna naj′t,
se ne boji, se ne slepi
se zdi da ni za fajt.

In vem kaj misli si, ko gleda me
iz nje kar vre prezir,
pa nisi ti edini tu ki rabi hlad′n pir .

Žalosten sem postopač
lahko pa bil bi pravi jebač,
ne tič, ne miš
hodim tak kot zombi, kakor zombi.
Kakor stara gara, stari klump
nič ne obetam, in nisem lump
hodim tak kot zombi, kakor zombi.

Stari, ta plac kar sam od sebe podira se
na pohodu je, a ji nikakor ne gre,
dal bi ji vetra, jo udaril po rit,
se vrgu ven in ji plačal za pit′.

Imam krvave oči in kri na zobeh
raztrgano jakno od pr′jetla k′je freh,
jezik v ustih mi kar neki momlja
vroče je da in gorim do neba.

Žalosten sem postopač
lahko pa bil bi pravi jebač,
ne tič, ne miš
hodim tak kot zombi, kakor zombi.
Kakor stara gara, stari klump
nič ne obetam, in nisem lump
hodim tak kot zombi, kakor zombi.

Ko se znajdeš v taki godlji, ne se bat in ne ga srat,
ne bom se te sploh dotaknu,
imej me rada da ostanem živ.

Žalosten sem postopač
lahko pa bil bi pravi jebač,
ne tič, ne miš
hodim tak kot zombi, kakor zombi.
Kakor stara gara, stari klump
nič ne obetam, in nisem lump
hodim tak kot zombi, kakor zombi.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA, ZVOKI

Naprej Nazaj


Iskalnik

Koledar

Oktober 2018
P T S Č P S N
« Mar    
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS