PRIKOVAN

25.01.2018

Nebo sameva

Tišina ne more v vesolje,
na tleh se vrtinči
v usedlino.

Bobni,
neznosni hrup bolečine,
prikovan na zemljo.

Misel s spominom vred,
tava v zablodelo
besedo,

tako samotno odzvanja
da bi pesem postala.

Prehudo je
zakoreninila v tla,
da vzklita na novo
sili kvišku.

S krikom poskuša,
ki se z odjekom
izgubi

v

vse

mir.

  • Share/Bookmark

V kategoriji POEZIJA

 

Komentiraj

ne bo objavljen

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Dovoljeni so naslednji HTML ukazi:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Trackback na to objavo  |  Prijavi se na RSS komentarjev


Iskalnik

Koledar

Januar 2018
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS