Arhiv za mesec Februar 2012

Rojstvo knjige

Dodaj komentar 29.02.2012 kobilica

Ko se knjiga rodi
postane svet boljši,
ljubezen zavlada
in srce vzdrhti.

Beseda zapoje
hvalnico pesmi,
ljudi se dotakne
čudežna moč.

Radodarno ponuja
zdravilo za žalost,
veselo razdaja
prostranstva duha.

Na varnem pa hrani
tiste modrosti,
ki jih človek pozablja
znova vsak dan.

posvečeno Prešitim besedam

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

EMA

Dodaj komentar 27.02.2012 kobilica

Greh,
ki ga Adamu ne privošči raja.

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

Semenska

Dodaj komentar 26.02.2012 kobilica

Oprosti mi seme
da sem prezgodaj
te v zemljo vtaknil
in pognojil.

Še včeraj je sonce
cel dan sijalo,
dan je bil krasen
kar za v okvir.

Jutro je mrzlo
burja spet piha,
nacepit grem drva
skuhat kofe.

Komaj že čakam
da rataš solata,
blitva, repincl,
čebula,fižol.

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

Anonymous

Dodaj komentar 24.02.2012 kobilica

Anonimni imajo edini problem
kako dokazati da so originalni.

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

Za Plod

Dodaj komentar 23.02.2012 kobilica

Človeka ustvarita moški in ženska
s spolnim odnosom,
pri katerem pride do združitve jajčeca(ženske spolne celice)
ter semenčeca (moške spolne celice).

Tudi ko v ta proces poseže znanost
in se oploditev opravi medicinsko,
se nič ne spremeni.
Namesto ejakulacije se semenčice vbrizga v jajčece s pomočjo
mikroskopskega posega.

V bistvu se morata ženska in moška spolna celici združiti,
da se lahko prične razvijati plod.

Potem se čez devet mesecev rodi človek, če gre vse po sreči.
Včasih se rodi tudi prej in medicina ima “hvalabogu” možnost
takšno bitje ohraniti pri življenju in ga v inkubatorju “donositi”
da počasi samostojno zadiha.

Ko je otrok rojen, potrebuje poleg hrane predvsem ljubezen.
To pa je stanje, ki ga čuti prav od prvega dne naprej.
Otroka se ne da prevarati, ker komunicira le s čustvi.

Človek v najbolj zgodnem obdobju svojega življenja nima vpliva na to,
v kakšno družino ali skupnost se rodi. Za njegov razvoj sta odgovorna
starša ali partnerja.

Zdaj že najbrž veste, kam molim svoje tipalke!

Živim v državi, v kateri se bom hočeš nočeš moral izjasniti,
ali podpiram sodobne rešitve v zvezi z družinskim življenjem

ali

sodim med tiste, ki se kot pijanec plota oklepa nekih starodavnih resnic
ki jih že dolgo več v resnici nihče ne vrednoti.

Imam na voljo, da podprem rešitve, ki so jih pripravljali strokovnjaki
s področja medicine, psihologije, pediatrije, psihiatrije in najbrž še kakšne
druge stroke.

In imam na voljo strahove, ki jih zagovarjajo predlagatelji referenduma
s podporo najbolj številne religije v državi. Le ti prisegajo samo na klasično družino,
skozi tisočletja preverjeno in edino zveličavno.

Če razmišljam kot logičen človek dobro vem, da zakonska zveza sama po sebi
ne zagotavlja tudi idealne družine, ki je edini argument vlagateljev referenduma.
V klasični družini je otrok prav tako lahko deležen nasija, od alkoholizma,
splošnega nasilja ali pedofilije. Klasična družina sama po sebi ne zagotavlja,
da bo otrok živel v idealni družini.

In še nekaj.

Po statističnih podatkih se že več kot 55% otrok rodi izven klasične družine.
Rimokatoliška cerkev kot prevladujoča religija svoje poslanstvo gradi na
temelju družine- klasične družine. Le ta se utemeljuje s krepostnim življenem in
poveličevanju brezmadežnega spočetja device Marije.
Otroka mora Rimokatoliik nekaj dni po rojstvu prinesti h krstu, ki je
inavguracijski obred sprejetja dojenčka v občestvo krščanske skupnosti.
Od tod naprej se na življenjskih etapah zgodijo potrditve-
Sveto obhajilo, birma, poroka …in krog se spet odvrti naprej.

Če država uzakoni tudi drugačne oblike skupnosti ter pravnih razmerij
ki se na to vežejo, s tem jemlje primat edini zveličavni religiji,
ki je do sedaj zagotavljala “normalnost” družine.

Ponavadi na referendume ne hodim,
ampak tokrat pa bom šel!

To pa zato ker smatram, da manjšina volilnega telesa,
nima pravice določati,
da bo otrok imel srečno otroštvo,
le v okvirih klasične družine!

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Izgubljen

Dodaj komentar 22.02.2012 kobilica

Vračam se v kraj
kjer večno umiram,
na novo odkrit
zapljuskan čerem.

Naplavljen v iskanja
najdem praznino,
varno v pristanu
nasedam lažem.

In ko v večeru
jutro prespim,
dan je za mano
nezaželjen.

Potem se pozabim
na neznanem kraju,
da se enkrat bi našel
vase izgubljen.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Idrija- Pokop

Dodaj komentar 22.02.2012 kobilica

Kobilica, pa kod hodiš,
danes si dežuren, poglej na razpored.
Očistiti in dezinsekticirati moraš zahodni trakt,
ker, ker naslednji teden pride spet pošiljka pacientov.

Ja, saj že dežuram,kaj ne vidite.
Poglejte.
Tole je avtomatski katapult,
ki ga bom postavil na dvorišču.
Deluje pa takole.
Kloni imajo danes večerni sprehod ki je obvezen.
Naredil sem raZpored, da bodo hodili v vrsti eden za drugim
v razmaku pol minute- tako se ne bodo videli med sabo.

Ko bo klon prišel do katapulta- ki bo zamaskiran v klopotec
(katapult namreč)
ga bo loputa na vzmeti izstrelila v zrak.

V zraku pa ga bo prevzela čarovnica, ga nasadila na metlo in odpeljala
na reciklažo. Zmenil sem se z Zofko&Uršulo Gmbh (Geselšaftmitbegrenzehaftung)
To je resna firma
ki se ukvarja z odvozom odpadkov na ekološko predelavo.
Dobimo tudi potrdilo, o ekološki razgradnji klonov, tako da nam
zdravstvena inšpekcija ne more nič.

Računam, da bi tam do polnoči izpraznili cel zahodni trakt.

Jutri bodo prostori pripravljeni za nove paciente.

Odlično Kobilica, ti si res ekspeditiven.
Kaj pa dela ta firma potem iz tega materiala?

Ne vem točno, ampak sem pa slišal da jih skuhajo v kotlih,
potem pa vložijo v kozarce. To potem skozi celo leto uporabljajo
za mazanje metel, pa za hrano vranam, pa take stvari…

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Odtis

Dodaj komentar 21.02.2012 kobilica

Odtisni se vame
saj nič ne boli,
ostani tu vedno
ves čas ko me ni.

Za sabo pustiš
globoke sledove,
vanje vtisnem
svoje svetove.

Nastala bo pesem
o skrivni ljubezni,
po tiho bo pela
in se nahrepenela.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Obisk

Dodaj komentar 19.02.2012 kobilica

Nisem je pričakoval,
vsaj ne tako zgodaj.

Zaslutil sem jo
v tisti megli,
ki se je vedno bolj gostila.

Sprva je bilo slišati
samo zlovešče podrsavanje
kovinskega predmeta po tleh.

Čez čas se je pojavila še postava,
siva soha ovita v nekakšne cape.

Vedno bliže je prihajala
da je bilo čutiti sapo, ki jo je puhala vame.

V agoniji umikajoč se
prišedši do zidu
vzpenjajočemu
mi je bršljan nudil še zadnjo možnost.

Tik preden je poslednjič zamahnila
sem z zidu snel železno palico
jo podstavil da je zadonelo:

„Špljank, štekadonk.“

Pograbila je tisto železje na tleh,
počasi izginjala nazaj v meglo
se obrnila
in zlovešče siknila:

„I ‘II BE BACK!“

Jaz pa:

„Ja, pa novo koso si nabavi!“

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Slovenec-pomni!

2 komentarjev 19.02.2012 kobilica

Mojo domovina je preklana na dvoje.

In kdo je kriv za to?

Mi Slovenci sami!

Nikoli v zgodovini, nam “veliki narodi” ali sosedje niso pomagali. Ravno obratno, vse so naredili, da so nas ponižali in izkoriščali.
Vse od Karantanije naprej, tako Germani kot Romani.
In z vsakim novim gospodarjem nam je ostalo manj ozemlja.

Najhujši udarec nam je v 2. sv.vojni zadal fašizem ter Vatikan.

Hkrati z okupacijo je zanetil še bratomorno vojno.

Po koncu 2. sv. vojne so si tudi zavezniki oprali roke in poražence, ki se niso hoteli predati prepustili zmagovalcem. Slovenija je tako posejana z grobovi,
kot nobena druga dežela najbrž.

Ne smemo pa pozabiti, da je fašizem podpisal kapitulacijo na našem ozemlju.

In potem, smo Slovenci zgradili novo domovino iz pepela, ki je ostal na pogorišču starih gospodarjev.

Nov družbenoekonomski sistem Socializem, je v 46 letih svojega obstoja, prinesel mir in blaginjo. Toda, ker ni šel v korak s časom in ker se ni razvijal je tudi ta propadel.

Leta 1991 smo si izborili samostojnost, a le za pet let.

Danes smo člani Evropske unije, velike zbirokratizirane skupnosti. Solidarno pomagamo Grkom-velikanom in ustanoviteljem demokracije. Podpiramo njihovo lenobo, na koncu pa se bomo pod nosom obrisali za denar, ki smo ga posodili.

Doma, pa ostajamo razklani na dvoje. Nismo toliko modri, da bi uvideli, da to ustreza samo prejšnjim gospodarjem, ki so vse to zanetili. In namesto da bi po šestdesetih letih presegli to razklanost, jo še poglabljamo.

Od tega nimamo nobene koristi ampak škodo, zaradi prihodnosti ki nas čaka.

Še nobena skupnost se ni obdržala večno in najbrž tudi EU čaka ista usoda.
Treba bo na svoje, prej ali slej. In takrat, se bojim, se bo ta naša razklanost
manifestirala v nov spopad.

Upam, da smo se Slovenci iz zgodovine kaj naučili in da bomo z enotnostjo
presegli namere Velikega Brata- Divide et impera.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Nazaj


Iskalnik

Koledar

Februar 2012
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
272829  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS