Arhiv dne 29.04.2011

Esenca

Dodaj komentar 29.04.2011 califerae

Nekoč nekega dne,
na literarni večer.

Polna dvorana ljudi
v mraku čaka,
da nastopi pesnik
s svojim recitalom.

Pusti jih čakati
kot se za pravega umetnika spodobi.

Ko je tišina le premučna
počasi stopi na oder.

Luči v dvorani ugasnejo
ostane le reflekor uperjen v njegovo pojavo.

“Pred vami stojim pesnik,
sit ljubezni,
naveličan lepot,
potreben gorja,
pretepen od ega.

Kaj me gledate,a?

Ne mislim čivkati lepozvočno,
če vsenaokrog smrdi.

Ne zavijaj z očmi
ti v tretji vrsti,
dobro veš da Bog ne obstaja,
verjameš vanj, ker je stara mama tako hotela.

In ti, ki se muzaš nekaj tam zadaj
briga me,
če so vaše partizani naklestili med vojno,
jebiga, tako je življenje.

Kaj je profesor,
kar zavijajte z očmi,
vse literarne teorije ne pomagajo,
če pesem nima žmohta.
Metrika gor ali dol,
pravila sem ali tja,
mene prav briga, kako rima štima,
fuk brez muk je utopija.

Ti v črnem, dobro poznam tvoje filozofske akrobacije.
Misliš da je nič sam po sebi v bistvu vse.
Kaj pa večnost, a. Spet en velik nič, ki potrjuje pravilo
da je vse.
Pa neskončnost, spet nič za vse večne čase.
Jezuskristus in matitereza brez gat.

Kaj me gledate,
mislite da mi je lepo?

Nimate pojma kaj je trpljenje.

Če je telo brez kruha in vode je hudo,
če pa je duša doni v prazno
je pa pekel.

Zamislite se vsi skupaj.

Alo,
konec je
pejte domov!”

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA


Iskalnik

Koledar

April 2011
P T S Č P S N
« Mar   Maj »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS