Arhiv dne 22.03.2011

Kiki in Rouzi 23

Dodaj komentar 22.03.2011 califerae

Tor Apr 24, 2007 9:29 pm

začenja se vihar. Sprva z rahlim vetrom, ki privzdiguje robove postelje,
potem pa vedno bolj močno v vedno večjih sunkih. Rjuhe premetava zdaj sem zdaj tja,enkrat je on na vrhu in ona spodaj, pa spet on na tleh pa ona na vrhu, krožita s posteljo vred v koncentričnih krogih eden okrog drugega,
premikanju se pridružijo že glasovi sprva posamično, potem naizmenično v duetu,
vedno bolj uglašeno, iz piano v fortisimo, vse skupaj prerašča v globoko dihanje in vedno glasnejše krike, veter prerašča v vihar, vihar se ojača v orkan in orkan razdivjan kot tajfun besni po prikolici , bučanje je vedno bolj gromko dokler se vsemu ne pridružijo še sunki kot pri potresu ki v vedno večjih frekvencah stresajo cel prostor in na koncu , ko se zdi da so že vse sile navite do konca silovit
izbruh in sozvočen krik, kot da ju je lava naplavila na površje matere zemlje,
kot da sta se katapultirala v vesolje in nato počasen umirjen padec v
nirvano in takoj zatem

MIR,

blažen mir, ki traja in traja…

Čas je nekam izginil, ni ga in naša dva junaka ga niti ne pogrešata. Noč temni naprej, živali v gozdu ( ki so malo prej prestrašeno prisluškovale kaj se dogaja- še posebej veverice) se vrnejo k svojim opravilom, luno ne briga kaj dosti, ker je to zanjo normalna stvar, le smreke so iz novonastalih vršičkov spustile izcedek, ki se je razdišal po gozdu in ga je veter raznašal in ga zanesel tudi v prikolico.

Ponoči je bilo še nekaj manjših neviht, in proti jutru se je vse umirilo, tako
da je sonce, ki je privzdignilo zavese na oknih in začelo siliti v prostor
pričelo počasi buditi vse v tistem koncu .

Nekaj se je na postelji začelo spet premikati, a to ni bil nov veter ampak kIKI, ki je …

P.R. oglas
Jutro je in mi smo skuštrani, zato pokličite v naslednje pol ure in dobili boste
likalnik za lase, poleg pa vam podarimo knjižico z recepti za ravnanje
sramnih dlak. ANBELIVEBEL-ONLY IN AMERIKA.

  • Share/Bookmark

Kategorija: PRAVLJICA

Izgubljen

Dodaj komentar 22.03.2011 califerae

Spet sem se vsedel,
na tisto mojo obalo,
divji košček morja
skrit bogu za hrbtom.

Utapljam se v dilemi,
kaj trenutno občutim,
kam sem namenjen
in zakaj sem sploh tu.

Ima me,
da bi si izruval srce
in ga vrgel ribam
tako bi bilo vsak za kakšno korist.

“Predaleč si se spustil
dragi moj,
zdaj pa ne najdeš
več nazaj.

To vesolje je preveliko
in preneskončno
z tako neznatno bitje
kot si ti.”

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA


Iskalnik

Koledar

Marec 2011
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS