Arhiv za mesec Februar 2009

Harakiri užitka

Dodaj komentar 26.02.2009 kobilica

Mogoče pa je preveč vsega.
Sanj ljubezni, sonca, svetlobe topline.

Mogoče pa je napočil čas
za jezo, sovraštvo, idiotizem, vojno.

Pesem pokončala me boš
veš to.

Včasih s peresom božam do orgazma,
drugič ga vihtim kot meč do krvi.

Največkrat vse skupaj
spremlja glasba.

Enkrat Vivaldijevi letni časi,
drugič pa rock n roll na poti v pekel.

Ko da greš na lahen sprehod po gozdu
pa te pot privede do prepada in samo skočiš.

/pomiri se-daj pomiri se
ne začenjaj spet/

Aja, kako, z yogo in dihalnimi vajami.
Jezus, da grem v položaj kobilice,
se z levo tipalko primem za desni krak
desno pa spodvijem pod rit in se dotaknem bingeljna.
Potem pa v takem položaju trikrat vdihnem,
in odskočim kar se da.

Ne pomaga.

Kaj me tako čudno gledate?

Ja lahko vam, ko vam je vedno lepo ko pišete.

Srečniki, mene pa za vsako rimo čaka harakiri užitka.

Sokrat, daj še meni malo strupa!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Mlin

Dodaj komentar 25.02.2009 kobilica

Kakor list
trepetam v žilah,
ko me mravlja nese v brlog,

v prah zdrobljen
pripovedujem pravljice
kamnom mlinskim,

v ritmih starodavnih
meljem moko
praspomina,

da se kruh
pred tisočletji zgneten
speče,

v pogačo
novega
spoznanja.

Ugrizni vanjo,
če še
upaš!

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

POGREŠANJA

Dodaj komentar 25.02.2009 kobilica

Ogenj razplamteva
dotike zadišane,
vonj strasti
zaniha orhidejo.

Vzdihi
odmevajo tišino,
bog v vnemi
izpolnjuje želje.

Na ogenj še spominja
drget dveh teles.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Polnočna

2 komentarjev 23.02.2009 kobilica

Črna noč
na veke pleše,
zvon se sliši
v daljavi,
zbor na koru
pa zacvili:

“Zvrnte ga v trugo!”.

Svečenik
kot angel spredaj,
zadaj pa kot vrag,
roke dvigne
nad oltarjem:

“Zabijte ga v trugo!”

Ves sprevod
se ustav na mirju
v gosjem redu joka,
in zastoka tisto ,
znano pesem:

“V luknjo dajte trugo!”

Ko je vsega
skor že konec,
vsi so že odjokal,
dvigne se pokrov
naenkrat:

“Hočem lepšo trugo!”

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

SHRAMBA

Dodaj komentar 21.02.2009 kobilica

MATI, krofov bi. A v vaši shrambi jih ni!

Sin, veš kaj, jaz sem se naveličala tega tvojega tarnanja.
Do sedaj sem ti jih pekla jaz, zdaj se pa nauči in začni peči sam.

Mati, zakaj ste jezni name, kaj sem vam storil?

Daj daj, Sin, dovolj je bilo. Če hočeš jesti krofe, si jih boš pač
moral speči sam.

Mati, ampak jaz ne znam.

Sin, takole bom rekla. Jaz nisem noben Božiček in ne Dalajlama.
Pojdi v knjižnico, izposodi si Slovensko kuharico in tam notri je polno
receptov kako narediš krofe. Slišala pa sem tudi, da vse recepte dobiš
na internetu, samo to tebi ne bo všeč, ker vem da bi rad prav take
slovenske krofe- iz narodne zakladnice. Pa tudi tvoji prijatelji so mi enkrat rekli
da ti internet ne gre najbolje. Ne vem kaj so imeli v mislih, ampak, knjižnica ti je bližje,
saj si tam kot doma. Verjemi mi , jaz te poznam.

Mati, pa zakaj mi vi ne izdate vašega recepta.

Poglej Sin. Jaz imam svoje razloge, ti pa bi rad krofe. Takole se zmeniva. Najprej dobi recept,
jaz ti bom pa pomahala.

/Naslednji dan- pustna sobota/

Mati, evo iz službe sem prinesel Slovensko kuharico. Notri je pravi recept.

Dobro, zdaj pa najprej pojdi v shrambo in prinesi moko. Je v niši nad spodnjo polico v rdeči škatli.

Mati, ničesar ni, prazno je.

A, saj sem vedela. Prej ali slej bo kakšna miš dobila moko pa bo vsega konec.
Sin, nič ne bo. Dobi si kakšno pravo kuharico, da ti zamesi krofe. In dobro bi bilo
da bi ji pomagal gnesti maso. Praksa Sin, praksa, to tudi veliko šteje. Joj če se spomnim
svoje mladosti, kako sem zmešala glavo na pusta sosedovem Marku. Gnetla sem maso
na mizi v kuhinji, on pa mi je trosil moko na testo. Vroče je bilo in bluza se mi je od dela
tudi že malo odpela. Vroče je bilo, kaj ne bi bilo, dela je bilo polno, a jaz uboga reva
sama v hiši z njim. Ni imel prakse, pa sva zažgala krofe. Gospodar je besnel, pa kaj.
Spomini so pa spomini.

Mati????

Sin.
speci krofe
brez recepta!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Najina večnost

Dodaj komentar 20.02.2009 kobilica

Ko bo čas iztekel ves pesek,
se bova spet rodila,
zaživela,
se našla
in se ljubila
v večnost.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

BOLEČINA

2 komentarjev 19.02.2009 kobilica

Zmage izgubljenih porazov.

Kar naprej se mi dogaja isto.
Že obiskani kraji
izginjajo v spominu,
prebolele žalosti umirajo v veselju,
prijatelje v objemu
preseneti bes,
ljubezen
ki dogoreva v odtujenost.

Poezija je morje čustev.
Če plavaš na površju je lepo,
če se potapljaš v globine
te čakajo težave,
če zabredeš pregloboko
si izgubljen.
Tisti, ki ste mi blizu ste začutili,
da me vleče vedno globlje.

Pesem je pot
brez poti,
pesem so sanje
brez spanca,
pesem je ljubezen
ki jo spremlja bolečina.

Kako dolgo še
lahko v sebi zadržujem
ta nasprotja,
ne vem,
le upam vedno znova,
da me ne potegne
pregloboko.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Q

Dodaj komentar 18.02.2009 kobilica

E R O S,
R A S T,
O S T Ĩ
S T I K!

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

LJUBEZEN

10 komentarjev 17.02.2009 kobilica

Vse se začne z ljubeznijo.

Večer se ni še niti dobro začel, pa že sence plešejo. Kako kdo pogreša prvinske dotike ve vsak sam. Pozabljene pokrajine pa dišijo najslajše, kadar jih odkriješ na novo. Silovitost doživetij je pogojena z dotiki in ko zadiši koža, so pravljice odveč. Ko se ljubiš, se rojevaš na novo, obiskuješ svoje starše in srečuješ svoje otoke obenem. To je potovanje za katerega ne veš kdaj se je začelo in si ne želiš si da bi se sploh končalo.

Ne veš ne za dež, ne za veter, barva sonca te ne zanima in ne spomniš se oblike lune. Izgubljaš se v breznu vesoljstva. V ljubezni je vse dobljeno , v vojni vse izgubljeno. Ljubezen vse odpušča, sovraštvo vse pogublja.

Zakaj?

Zato, ker je to obstoj tvoje duše in tudi tvojega telesa. Telo potrebuješ tukaj, duša je pa edino, kar boš lahko vzel s sabo, za vedno. In samo dušo lahko ljubiš, telesa pa se samo dotikaš.

Če mi bo kdaj česa žal v življenju bo to, da sem premalo ljubil svojo ljubezen. Ljubezni ni nikoli manjkalo, a jo bom vedno pogrešal.

Zakaj?

Ker ljubezni ne more biti nikoli preveč!

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

TIHOTOŽJE

Dodaj komentar 16.02.2009 kobilica

Diši,
kako omamno diši.

Kot svež
utrgan cvet.

Narahlo se čuti
samo premikanje
ki ga sok raznaša v veter.

Vdih vršička
vzdrgeta plapolanje,
glasba vzdihov jača svoj Vivace,
močni sunki stoka
polnijo sobane.

Močneje v vihar
na valovih jekov,
vrtinčenje menjav
v tolmun strasti.

Zamolčani gromi
zadušen v hropenju
dihanje v ritmu
trganje teles.

Tik pred dnom prepada
samo še glasen

vzkrik.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Nazaj


Iskalnik

Koledar

Februar 2009
P T S Č P S N
« Jan   Mar »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
232425262728  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS