Arhiv za mesec Marec 2008

Fredi in njegova kraljica

2 komentarjev 29.03.2008 kobilica

En člouk en cilj in en problem,
kos srca ena duša kot en tandem,
razblisk luči boga v en refren

meso in kost
en glas en up
in prava mera
wowowowo dejmi refren

dej Fredi , …

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

One Vision- The Queen
prevodlogo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: ZVOKI

Blog

4 komentarjev 28.03.2008 kobilica

Kako se je začelo?

Blog- hm- saj res- zakaj imam svoj blog?

Takole bom začel. Človek je zanimivo bitje in kar srh me spreletava, da sem tudi jaz človek. Z vsem kar spada zraven, preveliko telesno težo, samoto, očali, čudnostjo, …

Začel sem na Inter-es.si-ju (baj de vej, še zmer ne dela,buh ve zakaj-pa kaj ?). Kot samotni jezdec v preriji, sem klical duhove med trisom, ki se je odnevemkod prerekal o nevemčem.
V glavnem sem se spraševal o tem.- Kakšen smisel ima poezija. Boš rekel- madona pa ne že spet.
Ja ampak tako se je začelo ,pred skoraj dvemi leti. Kot samotni jezdec sem s sebe zmetal vso čustvovje, kar se mi ga je nabralo v petinštiridesetih letih. To je kar letelo z mene, kot pes ki se otrese bolh in vse kar frči.

Kaj vse je tam nastalo- madona- enkrat se spomnim, da sem šel na Vršič- jezuspomagi- eden mi je napisal, da bi blo dobro malo operacijski sistem nadgradit, pa kakšen protivirusni program inštalirat,
pa povečat disk, ker je najbrž poln. To sem tudi storil, ampak ni nič pomagalo.

Potem so se počasi začeli nesporazumi, nerazumljanje, funkcionalna nepismenost in še je nekaj podrobnosti, ki jih ne bi rad našteval. Vmes sem bil vsepovsod, s pesmimi, z razmišljanji v glavnem sam. Obupno sem iskal še kakšno dušo, da kaj napiše, da se kaj zgodi, da se kaj dogaja.
Vmes sem vseskozi bil itak “nek zmešan tip, ki ga je najbrž žena zapustila, ali pa verjetno vara s kom, jaz pa tudi- ker če ne ne bi pisal take o Orhidejah, pa mravljincih, pa vodnjakih, pa vršičkih.
Treba je bilo bobu reči storž in s Tangom v areni, vsem zaplesati kozarec čistega vina.

Potem pa se je zgodilo, javila se je na oglas, ko sem pisal pravljico Kiki in Rouzi. Kar odprlo se je in
pisala sva v nadaljevanjih. Kdo je to itak veste vsi , ki še veste kako diši gozd. Baje so se ljudje celo zabavali in čakali nadaljevanj.

Potem sva začela z Napravo za iskanje smisla. Kaj vse je tam nastalo je težko sploh opisati, končala sva na oblaku, ker sta se naju lotila izobraženca, ki najbrž nista prenesla sproščenosti in energij ki so se pretakale. Pridružilo se je še več ki so pisali pesmi tako da nas je bilo za cel Trop. In tako smo imeli sceno- Intelektualca na eni strani in Tropnike na drugi strani. In vse večje nerazumevanje, borbe,
tudi žaljivke, podle in nekulturne vložke- skratka kot v pravi slovenski oštariji.

Na koncu lanskega in začetku tega leta je portal “crknil” in preselili smo se na novega. Tam pišemo zdaj- kolikor pač pišemo- toliko kot komu pač paše. In tako je čisto prav.

Ja in?

Nič, spet sem sam, čeprav je gužva , oziroma sem v gneči pa ni žive duše.

O čem pišem? O vsem kar sem že napisal pa se ne spomnim, oziroma tisto kar še moram napisati pa vem na pamet- se pravi…

Ja no in, Kašen smisel ima poezija?.

Ne vem natančno, vem le to da me vodi, da je zame pomembno kakšen svet sem sposoben doživljati in izpovedati in da ne pišem , ker bi rad bil pomemben. Prav biga me. Včasih kakšno rečem prav direkt- ker se ne maram pretvarjati- s tem najbrž koga prizadanem. A tisti ki bere moje blodnje mora računati tudi s tem, da sem nepredvidljiv in čudn- skratka Pacient.

Nazadnje ko je Misel prestopila bregove je bila poplava. In po poplavi je tako kot po viharju. Ko se vse umiri je tišina. Ni žive duše.

Ja BESEDA IMA NEZNANSKO MOČ- TUDI V TIŠINI.

In sedaj še sporočilo našega sponzorja:

Ko boste v stresu, napeti, nervozni živčni in se vam bo vse podrlo- začnite znova. Gradbeništvo Zeitgeist Gmbh. Gutte nacht – gut schlaft.

8)

LOGO

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Sipine

3 komentarjev 28.03.2008 kobilica

Ali slišiš
kako se pesek
usipa po zvenu valov,
prisluhni,
kako šum škržatov
uspava luno,
za trenutek zadrživa dih
pa bova zaslišala
sipek čar tišine.

Stopi z mano
med tolmune brbotanja,
potopi se na rahlo
z mislimi na “off”
in negibni grom
da dah spet oživi.

Udari rezko
na topot viharja,
bobnaj v ritmih
kot da medved teče
zadnji krog,
razkriči sanje
kot da stoletja že smrčijo
in huškni
svoj živalski jok.

Za trenutek
bodo vsi obstali
nato pa

jih pomirim
jim zapojem
jih nahranim
in omamim,
jih šokiram
in znerviram,
da onemijo
se zledenijo,
in
prav na koncu
kot finale
z zadnjim
taktom
vse
odrežem.

A si v redu zdaj
ko si nazaj,
kar počasi dihaj
saj sva spet
doma.

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

slika -internet

Besede in glasba
logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA, ZVOKI

Klic v sili

2 komentarjev 27.03.2008 kobilica

Eho na pomoč
odmevu,
a ne slišiš
da že vse
molči!

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

Strune

3 komentarjev 26.03.2008 kobilica

Sedim pred prazno sobo
napolnjeno z zvoki,
v školjki z oboki
in odmevi
v odjek.

Sam ,
v pesku harfe pričakovanj,
zleknjen v naročje sanj
tlim na ognju
dneva,
zakurjenega
v večer.

Žgočnost ,
ki jo žge ljubezen,
negotovost
potopljena v dna
pozabe.

Naposled
vonj soli
in podoba
raja.

Če bi imel to moč
in če bi se smel prevzeti,
o Tartini,
igral bi le
na strune morja.

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

NEKOČ

Dodaj komentar 26.03.2008 kobilica

Nekoč,
ki se z danes začenja,
s culo na rami
prepolno gneva,
odhaja.

Potovanje,
na rob samote
s pričakovanji
stisnjenimi v objem.

Hladno je,
tako hladno.

Na kolovozu
doživetij,

pa saj bom
enkrat
umrl.

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Moji dragi mah

Dodaj komentar 25.03.2008 kobilica

Te dni sem se zavil v tišino, prav posebne vrste. Poskušam jo nekako razložiti, pa že na začetku vem, da mi ne bo uspelo.

Zakaj?

Zato, ker ni racionalna. Ker pisanje in ustvarjanje itak ni ustvarjalno , če pišeš po vnaprej predvidenem scenariju. Samo premikaš črke na nove pozicije, kot pri šahu, ko si prizadevaš zmagati. Lahko pa je racionalno-
pišeš samo tisto, kar ljudje hočejo slišati. In slišati hočejo v glavnem lepe stvari.

Moj namen pa ni nikomur slikati rožic, ali peti hvalospevov, ampak povedati tisto, kar mi leži na duši. In na duši mi leži za petinštirideset let vsegamogočega.

Kmalu bo dve leti, kar sem se prebudil iz vsakodnevne otopelosti in pričel pohod na izpovedno raven svojega življenja. Zmetal sem iz sebe vse, kar sem hotel razkričati vsak dan, a sem se bolj ukvarjal s stvarmi, ki se po zdravi logiki uredijo, samo če jim posvetiš dovolj pozornosti. Kakorkoli, s pisanjem sem v skoraj dveh letih bil na več krajih, kot bom mogoče v normalnem življenju, pa če živim stoletja.

A ni važno, najbolj sem vesel, da sem ostal zvest samemu sebi, da je tisti moj jaz, ki se je z mano rodil, sedaj z mano bolj- kot si bi človek lahko samo želel. Vem in zavedam se tudi, da se včasih moje življenje , predvsem kadar gre za poezijo, odlepi od telesa in lebdi nekje , kjer je totalna svoboda. In takrat se zgodi, da ne da bi hotel, prizadanem tudi koga,
ki je tisti trenutek z mano, a jaz sem tako daleč, da ne morem takoj nazaj.
In ko pa pridem nazaj, je pa prepozno, ker so se sekunde spremenile v tisočletja in postale so breme. Nikamor več ne sodijo, ker štejejo popolnoma drugačen čas, pa čeprav je še malo nazaj tekel v isto smer.

Zakaj sedaj to tebi razlagam- mah.

Ker sem s tabo prepotoval v enem letu neverjetne razdalje, doživel neverjetna prostranstva in zašel v kraje, kamor še ni stopila človeška misel.

KMALU BO LETO DNI, ODKAR SE JE TO POTOVANJE ZAČELO IN HKRATI BO PRAV SKORAJ NA ISTI ČAS TRENUTEK, KO BOŠ TI DOBILA SVOJO KNJIGO.
KRASEN IN IZJEMEN TRENUTEK V ŽIVLJENJU NEKOGA, KI IMA IZJEMEN DAR IN SPOSOBNOST TUDI DRUGE OSREČITI S SAMO ENO PREPROSTO STVARJO-
PRELEPO IN ČISTO SLOVENSKO BESEDO, SPETO V POETIKO ČLOVEČNOSTI.

In zato in samo zato je ta svet lahko boljši in bolj človeški za vse na tem planetu.

Moj poklon, tvoji veliki duši- MAH.

Kobilica

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Kakšen smisel ima poezija – TIŠINA

2 komentarjev 25.03.2008 kobilica

Tišina.

Končno, kako krvavo sem jo potreboval- kako ubijalsko jo ljubim.

Zven ki vonja na mir,
vonj ki se sliši kot zvezda,
svoboda z okusom strasti.

Od nekdaj je tako, najbrž sem to potrebo prinesel iz vesolja. Rabim tišino, vedno bolj. Pošasi se vračam od koder sem prišel , pa jo vedno bolj pogrešam.

Zakaj je tako?

Tako pač je. Eni potrebujejo družbo, drugi imajo radi živali, tretji ne morejo brez gužve, četrti rabijo Boga…..

jaz pa rabim tišino. Nisem od nikogar, nikomor ne spadam in nihče naj od mene nič ne pričakuje.
To je vse in nič hkrati.

Ali lahko to razumeš. To je občutek, kjer zmorem vse- prav vse. Neverjetna potovanja vase, obiske na Veneri, ljubljenja z žensko iz antike, plavanje z delfini…

ALi sem zmešan?

Mogoče. kaj pa vem, najbrž za večino ljudi malo čuden- to itak- kdo pa je rad sam- dej nehi.

Ja, kako naj razložim tišino?

Ne da se je. To je tako kot bi poskusil razložiti, zakaj pišem pesmi. Enostavno, tu je, v meni je doma in dobro se počutiva.

Preprosto kot vesolje,
a ne Vesna,
zdaj bova ninkala,
ninej, ninkej…

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Srce

Komentiranje onemogočeno 24.03.2008 kobilica

Bingljaje nad breznom
z odtekanjem upa
nihaji
nihaji
nihaji,

počasni utripi,
rezki zamahi,
v globino
donijo
donijo
donijo,

po tanki žili
srhljivo počasi
zadnje kaplje topline
polzijo
polzijo
polzijo,

pred zadnjim nihajem
nemočno omahne
še zadnji utrip
in

.
.
.
.
.
.

.
veter v puščavi
.
.
.

zrna raznaša,
.
.
.

a nekaj rdečih
.
.
.

jih pleše
.
.
.

v

.
.
.
.
.

nebo

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Kje sem

Komentiranje onemogočeno 21.03.2008 kobilica

Preprosto tu.

Je to premalo, ali je preveč, ne vem, vem samo da ni ravno prav. Pa kaj.

Zadnje čase se mi zdi, da me preprosto ni.

Še pred letom in pol, sem pisal o vsemogočem in pri tem neznansko užival. Brez predsodkov sem
bredel po širjavah domišljije. Kaj pa danes. Tudi pišem, samo en problem je nastal. Ne maram se več.
Od vsega povedanega sem se sit, si grem na živce in ničkolikokrat si rečem- NEHAJ ŽE S TEM.

A mi ne gre, pišem naprej in vedno bolj se mi dogaja to, da zraven trpim. Na živce mi gre, da bi komu ugajal, da sploh kdo bere tisto kar napišem in povedano se mi zdi že tolikokrat prežvečeno.

Edino česar se veselim je zdaj odsotnost, ko sem sam s svojim svetom in ga brcam, božam in pač počnem z njim kar me je volja. Včasih me prime , da bi najraje pobrisal ves svoj blog, zaprl forum in šel nekam u “tri lepe krasne”. Dost je bilo nakladanja, zdaj je čas , da molčim.

Eh, brez veze. Uh, ko mi gre vse na živce.

Pišem ker moram, zato je tako.Ja , to bo to, moram o tem pa o tem, pa moram o megli, pa o sreči, pa o ljubezni. Ja, zašel si stari- a veš- zdaj pa imaš.

Malo razmisli in nehaj že s tem- pa bo bolje.

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

Nazaj


Iskalnik

Koledar

Marec 2008
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS