Arhiv za mesec December 2007

KOPRNENJA

8 komentarjev 30.12.2007 kobilica

Tako se te tiščim
ko grem jokat vase,
ves preplavljen trepetam
koprneč se ves razlivam.

Ničesar več ne slišim
čez nebo me nese,
pripet na svoje sanje
in razseljen nad telo.

Tam sem sam s tabo
počneva vse mogoče,
čez dan v mesečini
z žarki sončnimi v noči.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Polna Luna

2 komentarjev 30.12.2007 kobilica

Sinoči na obisku v Luni
malo smo bili okrogli,
pravljice smo si trosili
in pogosto na wc zavili.

Beseda dala je besedo
žlice vilice in potlej nož,
kozarci kakor kelihi
bokal pa non stop prazen.

Natakar je postal mal’ živčen
ura je bila že pozna,
to še spijemo do konca
kofe nam ’skuhi pol’ pa gremo.

Takih dni je vedno manj
človek dela kakor zmešan,
zato je treba vsake tol’ko
se sprostit’ in se napit’.

Minister za zdravje opozarja,
da on se distancira,
ne ‘jokajte’ na stara leta
ko jetra bodo prizadeta!

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

SAMA

6 komentarjev 27.12.2007 kobilica

Besede
se nama zatikajo v grlu
in mukoma
zapuščajo srce,
z nerodnimi objemi
se pričakava,
negotovo se poslavljava.

Mraz v hiši
greje ti veselje,
mrak v kuhinji
sreba črno kavo,
veter zunaj
zaigra kdaj glasbo
in dež zajoka
na solzé poguma.

V svojih snidenjih
srečujemo november,
vedno znova je praznik
naš odhod

in

mene je samote tvoje
vedno bolj
grozljivo strah.


LOGO

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

TRIJE BRATJE

1 komentar 27.12.2007 kobilica

Nekoč pred davnimi časi, ko še ni bilo interneta, niti avtomobilov, ne kondomov,
niso poznali niti žarnice, sveča je bila pravo bogastvo, kakor tudi nogavice,

so se rodili trije bratje. Od mladih nog niso imeli staršev, praktično so bili sirote.

Najstarejši je bil Nikolaj- vsi so ga zafrkavali z miklavž( skrajšano od mali gravž) ker je bil precej grd.

Druga dva sta bila pa dvojčka samo se ne ve ali enojajčna ali dvojajčna- ve se samo da sta imela svoja jajca.
Eden je bil BOŽO drugi pa MRAZO. Božota so vsi klicali Božiček – ker je bil strašno majhen, drugega pa Dedek mraz- ker je bil zguban in je zgledal star sto let.

No odraščali so prepuščeni sami sebi, ničesar niso imeli in bolj ko so odraščali bolj so si bili po karakterju podobni. Ničesar niso imeli, veliko so hodili okrog , delali priložnostna dela da so imeli za jest, ker pa so stalno potovali niso potrebovali hiše. Tudi svojih družin si niso ustvarili, ker so bili stalno na poti. No prav gotovo so imeli tudi otroke samo vedeli niso zanje.

No in ker so ponavadi ob koncu leta videli, da se vsi ljudje zbirajo okrog svojih družin, se majo radi, si kaj zapojejo, oni pa niso vedeli kje so njihovi otroci, so sklenili, da bodo vsak december obdarovali vsakega otroka, kajti saj ne veš kdo bi lahko bil njihov.

Razdelili so se in šli vsak po svoje.

Prvi je začel Miklavž, ki si je nabavil še pomagače ki so delali hrup in privabljali pozornost. Delil pa je vse sorte kar je pač imel. Najprej je nafehtal pri tistih kjer je delal kakšne priboljške ( suho pomarančo, piškav oreh, rokavico brez prstov) risto pač kar ljudje niso več potrebovali. To so bili neke vrste sponzorji na začetku. Prvo leto je bilo bolj tako tako, potem pa so se ljudje navadili nanj in mu rade volje odstopali stvari. On pa je veselo obdaroval otroke in otroci so komaj čakali decembra saj so vedeli da jim bo kaj prinesel. Bolj ko je čas postajal moderen, več stvari je lahko podarjal.

Danes je prišlo že tako daleč, da podarja, računalnike, motorje , avtomobile, celo hiše- ampak tako pač je. Na začetku je bil reven ko cerkvena miš, sedaj pa je tudi, samo obdarovanci so vedno bolj bogati.

No podobno je bilo z dvojčkoma. Božiček se je oblekel v rdeč plašč, (baj de vej- enkrat ga je sunil enemu škofu rejenemu, ki je bil mal v rožcah pa ni niti opazil). Drugi pa je imel bel plašč ki pa ga je dobil na nekem lovu, ko je ustrelil grizlija in so mu dovolili da je vzel kožo in si iz nje naredil plašč).
Ta dva sta bila kot rit in srajca, hodila sta skupaj, vsake tolko časa sta se malo skregala, zato sta se zmenila da si bosta razdelila delo. Eden je hodil po vaseh, držal se je okrog cerkva( od kuharc si je za protiplačilo sfehtal kako klobaso, pa kos potice – to je kar dovro obvladal) .Drugi pa bolj po mestih in hodil po šolah, okrog mestnih mož (ti so bili vedno dokaj premožni- pa jih je sfehtal za kako darilo). Oba pa sta tako napaberkovane stvari delila otrokom.

Vsi trije so se potem zmenili, da ko končajo se dobijo v eni oštariji, gredo skupaj na večerjo in da se malo tudi sami poveselijo.
Tako so tudi delali in delajo še danes. Ponavadi se konča tako, da se ga napijejo, potem je pa vse sorte, šlatajo kelnerce, razbijajo flaše da kar poka in je nasploh kar veselo. Včasih kdo tudi obleži, samo to se ne govori okrog ker jih je treba razumet da se veselijo tudi oni.

Potem si grejo zdravit mačka, eni tudi muce in počasi čez dva do tri dni ko pridejo k sebi, gredo spet na pot.

Do novega decembra.

LOGO

  • Share/Bookmark

Kategorija: Kakšen smisel ima poezija

LJUBEZEN

4 komentarjev 26.12.2007 kobilica

Oh
kako bi noro ljubil,
če jutri
bi se spet rodil,

bolj strastno
prvi cvet utrgal,
se razdajal
in noči bedel,

s pljuči polnimi
zadihal,
morja vsa
izpil,

vate ljubezen moja
utonil
in sladko
umrl.

Oh kako rad
bi znova
zaživel.


LOGO

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Vse najboljše

7 komentarjev 23.12.2007 kobilica

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

V letu radosti
vzhaja sreča
boginji sonca

23.12.2007

LOGO

  • Share/Bookmark

Kategorija: ZVOKI

RAZLIT

3 komentarjev 22.12.2007 kobilica

Noč
razliva me
med zvezde.

Prebuja
v zamujene nežnosti,
spominja na
odsanjano mladost,
s skominami
po sladkostih strastja.

Dotiki vate
na brezčasju,
le toplina stika
staplja najine
nevidnosti

in razliva posodo
sladkosti
na od mesečini
razsvetljenem
obrazu,
ki jih svetlikajo sanje
in čakajo
da jih posrkava
nekoč.

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

DROGIRAN

2 komentarjev 22.12.2007 kobilica

To je polno
to je noro
da lebdim

Tako dišijo
tako puhtijo
me valijo,

Ti nihaji
ti tresljaji
na migljaj,

Naj privzdignem
naj zavzdihnem
kar zagrizem,

Ta razgled,
na to bogastvo
na to božanstvo

za umret

  • Share/Bookmark

Kategorija: ŽGEČKET

MAH

8 komentarjev 20.12.2007 kobilica

Tihost gozda
diši proti jutru,
ko dela se večer,

mir je,

blažen mir.

Na obronkih
komaj slišnega šepeta
vile ,
kot da jih je strah
po bosih
peresno nežnih vzdihih,
puhasto
prepevajo
zvončkljaje.

Čarobnost,

kot v pravljici
očara
vse v spanec.

Tam nekje
proti soju
mesečine sna

prvi sončni žarki
zaspijo
v

nov dan.

logo-califerae.jpg

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Jutri bo jutro jokalo!

4 komentarjev 20.12.2007 kobilica

Danes je napočil
jutri.

Dnevi sivine
se bodo obarvali
in le navidezne sence
zapuščale prikritost
vsakdana.

Tiho pričakajmo
osamljene krike
in nemo obmolknimo
vase.

Nevihta privrši
vedno iznenada,
divja,
a se tudi enkrat
poleže

in postane

včeraj.

  • Share/Bookmark

Kategorija: POEZIJA

Nazaj


Iskalnik

Koledar

December 2007
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31  

Najnovejše objave

Kategorije

Objave po mesecih

RSS