RAZGALJANJA

Idrija – slike z razstave

Dodaj komentar 21.07.2017 21:49 kobilica

1. slika

Kdaj je bilo nazadnje se ne spomnim, vem le to, da se je ne smem dotakniti. Ne bom več tvegal, da začaran tavam naokoli napol pri zavesti.
Barve so hladne, portret pa jasen, z osredotočenim pogledom v daljavo.

2.slika

Strici so mu pripovedovali o mukah, ki so jih bili imeli na poti.
Nekaterih ni bilo nazaj, zato sem resno vzel pod mikroskop
osebno kanalizacijo. Zaenkrat je dobro prehodna, a potrebni so
redni pregledi.
Kompozicija je dinamična, prepletena in spominja na neprehodno podzemlje.

3.slika

Navzkrižni pogledi v rdečo substanco in odpadne vode so pokazali
rahla odstopanja od normale. Potrebni so dodatki za uravnavanje višine
plime in oseke. Pri vnašanju goriva sistem je potrebno meriti količino.
Barva je rdeča v mnogoterih niansah.

4. slika

Hidravlični sistem je glede na starost normalno odziven. V ozadju je ženski akt.

5. slika

Psiha je normalno prehodna. Vozlov ni. Jedkanica in akvatinta. Podpis levo.

Vabljeni na pregledno razstavo, datum bo določen naknadno.

Časje

Dodaj komentar 20.07.2017 20:33 kobilica

S sesekljalnikom lastnega umotvorja
poneverjam lažno transkripcijo
neke svoje pesmi,
ki ji je že zdavnaj vrag odnesel dušo.

Sveta jeza me golta nepotešenega,
na pašnikih nedoživetega
izginjam kot seme nebodigatreba.

še zadnjič preverim
ali imam pri sebi vse ali nič.

Samo še vdihnem
in

Pol osma

Dodaj komentar 18.07.2017 06:28 kobilica

Sn prašu brancina
če šel bi na žar,
pravi da raje
plava na Hvar.

Sn reku hrvatu
naj vrne mi ribo,
pa je reku
naj se primem za bibo.

Šel sn po puško
da nardim emal reda,
policaj mi zažuga
naj ne delam nereda.

Ura je rana
rdeč sn u ksiht,
najbolje bo
da jo mahnem na šiht.

Sam

Dodaj komentar 14.07.2017 22:25 kobilica

Že dolgo samevam
svojo samoto,
sam, čisto sam
ne obstajam.

Gluho v noč
tulim tišino,
kot da bi slišal
kako ne zveni.

Dolgo predolgo
ni od nikoder,
nazadnje me je
obiskal nihče.

Dovolj je prostora
tu na oblaku,
k meni se stisni
pa bova oba.

Spomenik

Dodaj komentar 13.07.2017 17:59 kobilica

Ne joči kamen.

Mrazilo

Dodaj komentar 10.07.2017 22:15 kobilica

Zopet besede vrejo na plano
dolgo so tlele vsakdanje skrbi,
stene molčijo tihe udarce
se jih ne sliši, a vendar boli.

Kot bi ljubimca mrazila objeme
iskala izgovor da ljubezni več ni,
kot bi poljubov ne hrepenela
češ da so hladni in dušo pekli.

Čas je obstal,
ne tiktaka več veku,
kje so ljudje,
da jih ni v človeku.

Čakajoč na pesem

Dodaj komentar 8.07.2017 15:22 kobilica

Sem gruntal in mrmral
sem brenkal in igral,
in čakal, čakal na svoj song.

Sem trzal in bobnal
in jo skoraj že zaslišal
in čakal, čakal na svoj song.

Pogledam svoje žepe
in pod svojo posteljo
pod svetilko ulično
mi ena zaigra.

Sem slep al’ pa prebutast
okrog mene vse zveni
jaz pa čakam, čakam na svoj song.

Lahko gledaš gor med zvezde
ALI sklonjen šteješ dni,
še vedno boš čakal, čakal na svoj song,

Je ptica pevka ali vrana
med dvema žicama,
pa bo čakal, čakal na svoj song.

Ne raste pesem na drevesu
zato rabiš le navdih,
greš še na kolena
in moliš da zveni.

Ko prideš pa do konca
se ustaviš in končaš
in počakaš, čakaš na svoj song.

Dan Auerbach – Waiting On A Song

Referendumska

Dodaj komentar 8.07.2017 09:06 kobilica

Nasvidenje na slepem tiru.

Zagovornikom domobranstva

1 komentar 5.07.2017 19:24 kobilica

Ker sem bil obtožen, da sem lažnivec in opranoglavec sem se odločil,
da podam svoje mnenje v zvezi z domobranstvom in poskusi rehabilitacije kolaboracije V 2.Sv. vojni na slovenskem.

1. Nesporno dejstvo je, da so Slovenijo leta 1941 okupirali Nemci, Italijani in Madžari.

2. Nesporno dejstvo je, da je slovenska politika in njene stranke razpadla in da je župan mesta Ljubljana Jure Adlešič
na Viču predal ključe mesta italijanom. S tem je priznal okupacijo mesta ter italijansko oblast.
V juniju 1941 je ban Natlačen odšel k Musoliniju in izrazil globoko hvaležnost in dejanje kolaboracije z Kraljevino Italijo

3. Nesporno dejstvo je da so edini ki so se takoj aprila 1941 organizirali in uprli okupaciji so bili komunisti. Začeli so z
gverilskim bojevanjem. V štirih letih so premagali okupatorja- Italijane ter Nemce ter leta 1945 iz vojne izšli kot zmagovalci.

4. Nesporno dejstvo je, da je kolaboracija ostankov uradne politike ter rimokatoliške cerkve v ljubljanski pokrajini,
v narodno telo zadala hud udarec, z formiranjem MVAC. S takšno organiziranostjo ter odkritim kolaborantstvom
je nastal razkol, ki traja še danes. Boriti se z okupatorjem ob bok proti ljudstvu je NARODNA IZDAJA.

IZID VOJNE

Vsi Jugoslovanski kolaboranti nacizma in fašizma so leta 1944 dobili poziv kralja Karadžordževiča, da nehajo
s sodelovanjem z okupatorji, ter da se pridružijo partizanski vojski. Poziv je bil vključen tudi v sporazum Tito-Šubašič.
Kljub večim pozivom, se je kolaboracija nadaljevala.

8. maja 1945 je Nemčija podpisala kapitulacijo in se predala. Domobranci, četniki, ustaši pa so se še 15. maja
1945 borili proti partizanom na koroškem. Predali se niso nikoli, orožja niso položili. Britanci so jih pod pretvezo
da jih peljejo v Trst predali partizanom, ti pa so jih pobili in zmetali v jame.
Izdajalci naroda si zaslužijo smrt. Edina napaka je bila, da so to opravili na hitro in brez sojenja. Takšna in podobna
ravnanja so bila prisotna po celi Evropi po letu 1945 in niso nobena slovenska posebnost- ( Keith Lowe- Podivjana celina).

Komunisti so se borili proti okupaciji in hkrati tudi za oblast. Danes se vsaka stranka bori za oblast in očitek revizionistov
domobranstva, da so komunisti izrabili vojno za boj za oblast je nesmiselen. Kateri norec bi po štirih letih borbe,
oblast po vojni prepustil kolaborantom- NIHČE.

Rezultat zmage komunistov in partizanov v vojni je formiranje nove države. Slovenija je na zahodu dobila novo mejo.
Obstoječa rapalska meja se je pomaknila na zahod in velik del primorske je bil spet priključen Sloveniji.

Če ne bi bilo partizanskega upora in bi Slovenijo osvobodili Britanci, bi bili Italijani zahtevali po vojni Ljubljansko pokrajino,
saj je uradna oblast priznala okupacijo leta 1941. Ljubljana bi postala Luwigana kjer bi veljal izrek: “Qui si parla soltanto Italiano!”
Spomnimo se, kako so si Italijani zLondonskim sporazumom zagotovili primorsko z Rapalsko mejo!!!

Ko smo že pri mejah in aktualni arbitraži.

Nove meje se postavljajo v vojnah, za zeleno mizo pa se upoštevajo zmage in zasedbe ozemlja. Leta 1991 je bila na oblasti pomladna
opcija, ki je imela priložnost, da bi ozemlje Slovenije na jugu z vojsko zasedli do reke Mirne v Istri.
Tako bi se danes z arbitražnim sporazumom lahko veselili, da imamo Novi Grad, Umag, Savudrijo ter odprt dostop v mednarodne vode.

Samo takrat poveljnik vojske ni imel jajc, kot jih je imel Rudolf Meister na Koroškem po koncu 1.sv.vojne. Ker ni nikogar spraševal
ampak šel v akcijo, je danes Maribor slovenski.

Danes pa taisti takratni obrambni minister kritizira, češ da je Slovenija z arbitražo izgubila Piranski zaliv.

ADIJO PAMET!

Mi

Dodaj komentar 4.07.2017 05:32 kobilica

Milijona dva nas je
jamrajočih, stokajočih,
enih proti, drugih za
referendum hopsasa.

Naj bo sosed, ali vrag
vsak je naš sovrag,
enkrat meja, drugič gej
kregajmo se juhehej.

Naj bo forum ali šank
nam je šport politika,
huda ura, vroča kri
kiki riki kikiki.

Le eno nas še vkup drži
problemi in sovražniki,
molim in držim pesti
da jih enkrat zmanjka,

juhi hi hi.