19.07.2008 19:30
kobilica
Angel na steni
v cerkvi obreda
name zdaj slikaš
senco Bogá.
Tvoj je služabnik
na hitro opravil,
ne da bi mignil
in kot bi rignil.
Zahtevam da grehe
in lažne utehe,
posporaviš v “pušco”
zaupanja.
Dragi moj Nono
kam smo prišli,
dandanes se farjem
vse bolj mudi.

slika -internet

07:34
kobilica
Vse ljubezni
so odete v dvoje.

slika-internet

17.07.2008 06:38
kobilica
Pozabimo raje
kaj vse smo v mladosti zamudili,
in obžalujmo
za kaj vse nas bo smrt prehitela.

slika- inter- huhuhuhuhgugu- net

16.07.2008 20:48
kobilica
Ne uči cigana
živeti svobode,
raje poslušaj
njegove tegobe.
Ne hodi v cerkev
po tolažbo za grehe,
če rad bi doživel
le tišino utehe.
Ne išči v senu
izgubljeno pravico,
raje najdi v srcu
svojo resnico.
Ko ura usode
bo iztekla ves pesek,
čas se spet vrne
na ponoven začetek.

slika-internet

14.07.2008 22:26
kobilica
V jutru deževnem
si navsezgodaj rodila,
soncu je dan
napovedal večer.
Zajtrk na travi
mladosti je teknil,
po kosilu je oče
zatisnil oči.
Zdaj veter raznaša
vajino seme,
osamljenost tvoja
pa vse bolj me boli.
Oblaki v večer
počasi polzijo,
mene pa strah je
tvojih solza.

13.07.2008 17:19
kobilica
Naj se vam predstavim
špilam rock n roll ke nor,
revn u živlejnu
in od nekdaj čist preprost,
pomagi mi postavit
tale oder za nocoj,
zvečer bom špilu in tut pel
da se u slišal v nebo.
Eni pravjo da je muska
stvar za šolane,
drugi kregajo se
da je le za butaste,
ne vem kaj bi tle reku
sem premalo pameten,
a ko jest zašpilam in zapojem
je vseeno kdo je kdo.
Včasih sem igral
za drobiž in par klobas,
danes me vsi vabjo
v ta zadnjo špansko vas,
pa sn se zverziru
in nauču biznisa,
na uro špilam in računam
čimveč kok se da.
Muska je prnesla
tud postranske vse stvari,
ženske so ble zmeraj
moja rekreacija,
modrce odpiram
z eno roko da je kaj,
tangice letijo v zrak
da je totaln direndaj.
Zdaj sn že v letih
a še hodim kr u lajf,
rock n roll še špilam
in gostujem tud okol,
počas bo treba mislt
na živlejne smrtnika,
najbol bi bil vesel
če b ležu zravn Elvisa.

Chuck Berry
p.s. Besedilo ni prevod,
le moja pogruntavščina
da se ga zapet
na melodijo Chucka Berrya.
07:17
kobilica
Na poti do reke
se obrežje sprehaja,
vrbe na vodo
jočejo listje,
tolmuni neviht
kot slapovi prek roba
nekje v daljavi
bučijo vrtince.
V zraku je cedra
na usnicah sol
vdihi počasi
izdihom slede,
izpod oblakov
svetloba oranže
v kopreni ožarja
gladino jezera.
Glasovi so tihi
in komaj še slišni,
v zraku se sluti,
bližina daljav.
V meglici se most
kot prikazen nariše
v loku nad reko
kot struna napet.
Napočil je zdaj
trenutek resnice,
a ko stopim na brv
izginem iz sanj.


11.07.2008 19:07
kobilica
Ha!
Danes sem se odločil (po tehtnem premisleku) da odprem novo dejavnost. Že dolgo nisem bil podjetnik in je čas, da malo osvežim prakso.
Dejavnost sem lociral že kar v naslovu, potrebujem še poslovni načrt in računovodkinjo. To moram najprej poiskati zato takoj objavim oglas.
*Na vrhuncu ustvarjalnih noči,
odpiram vrata v nov izliv,
in ker brez financ ne gre
dajem na svoj račun nove moči.
Če si mlada
al pa ne,
če si živa
oooo la la,
se lahko
vse zmeniva.
Ti samo pridi*
Kaj naprej, hja stranke rabiš - butec- kaj razmišljaš, brez strank ni nič.
No ozrimo se okrog, poleti, kje najdeš največ strank? Iiiiii kje, na morju, na plaži, ob bazenih, na potovanjih. Stranke ležijo vsepovprek, samo vzet si jih moraš.
No dobro, to sem rešil, strank bo kot listja in trave, še poslovni načrt.
Eh, to bom pa kar sproti, bom že bom že.
NO zdaj pa na delo!!!!
Čez dan na Kurčuli nimaš kaj početi, ampak tam enkrat ob šesti uri se začenja “lajf”. Sonce znosno počasi omaguje v morje in tik preden se dotakne gladine zacvrči “čččččššššššžžžžžž”
Takole počasi prestavljam kamenčke na plaži, pesek s pesti spuščam na nov kupček kot peščena ura, veter mimo prinese nek vonj in mi zaniha brbončice. Naenkrat zaslišim vsak val posebej, ki niha na obalo in na robu stika morja , leži na bok prevrnjena sirena. Najbrž jo je plima naplavila pa revica ne more nazaj v vodo.
Nekako si ne morem kaj, da ne bi vzpostavil kontakta. To je dokaj lahko. Pristopim z izgovorom, da sem zbežal iz civilizacije, da umaknjen iščem meditativne trenutke. In kako je ta narava tukaj lepa, kako je ne znamo več čutiti, jaz pa jo in to vedno bolj in bolj.
Večer je tako neizbežen, ko zmanjka svetlobe jo mirno nadomestim s svečo, ki zaplapola prav nežno in ko dobro zagori plamen pokončno razsvetljuje vso votlino, kamor sva spravila vsa pričakovanja.
Noč ne more spati, ni šans, kar naprej prebuja nove in nove sunke potopljenih vdihov in izdihov, dokler proti jutru vse ne utihne, ko spet sonce počasi leze iz vode in začenja svoj ognjeni ples- kot vsak dan.
Vsaksebi si poravnava račune, njo plima spet odnese v vodo, jaz pa se odvlečem v senco hladiti opeklino noči.
Spet je nov dan, ki se bo najbrž uvečeril za tole palmo, ki mi bo nekaj ur spet nov dom.
Tako, posel je uspešno zaključen, izkupiček je v blagajni in življenje je lepo.

slika-internet

10.07.2008 23:04
kobilica
Kar nekaj časa je
odkar me ni bilo v tebi.
Zadnje čase
kot da stopicava v temi.
Voda odtekla je
že pred desetletjem.
Vihar le
predramil bi vsakdanjosti..

be83ca2bc37d45c870ec72cea1edf389
22:46
kobilica
A,Babilon
le lune soj
naj bi ti razvetlil temo?
E, Faraon,
v soju bakel
le pomiri Amon Ra.
I, Cezar,
v gorečem Rimu
razpihaj si v oči pepel.
O, Adolf
le srce bi ti odbilo
zadnjo uro.
U, Jurij,
natoči si
v kočijo holesterol.

Nazaj